V organizaciji Športnega društva Marmor Hotavlje je bil v soboto 18.5.2013 izveden 4. KBK, gorski tek oz. hoja na Blegoš in nazaj.

Po prvih vtisih 149-ih sodelujočih je bil letošnji Blegoš v znamenju res težkih pogojev. Resda optimalne temperature, vendar pa po nekajdnevnem dežju mokra podlaga ter tudi megla in mraz na samem Blegošu. Sonce smo tokrat kar pogrešali, čeprav je na samem zaključku poskrbelo, da smo tudi iz doline, iz Kopačnice, videli vrh že bogato zelenega Blegoša.

Že število spletnih predprijav je nakazovalo, da bo letošnja udeležba močno presegla prve tri izvedbe KBK-ja. Očitno so bili temelji pravi, rezultati, vsaj z organizacijskega vidika, pa potem praviloma privedejo do nasmeška na obrazih organizatorja.

Letošnja rekordna udeležba je gotovo tudi posledica odločitve, da se KBK pridruži Pokalu primorskih gorskih tekov in pa dogovora organizatorjev poljanske in selške doline ter baške grape, da se gorski teki KBK, Ratitovec, GM40 in Črna prst v znamenju sodelovanja povežejo v t.i. Pušeljc gorskih tekov.

Brez Simona Aliča (ŠD Nanos) tudi tokratno poročilo pač ne bo šlo. Simon, praktično domačin, je zaenkrat, potrjeno, ostal serijski zmagovalec Blegoša, le da letos zaradi omenjenih težkih pogojev ni uspel popraviti sicer svojega najboljšega časa. Tokrat so se ure ustavile pri 1:09:40, kar pa je še vedno izjemen čas. Kot je dejal, je bil z mislimi tudi že pri tekmi na Osolnik naslednji dan. Kot zanimivost, sam vzpon do vrha Blegoša (cca 1.000m višje) je opravil v 45:08min.

Med dekleti je lansko zmago ponovila Špela Zupan (KGT Papež), je pa bila s časom 1:29:25 kar blizu svojim zasledovalkam, močna konkurenca torej.

Pa ni bila rekordna samo udeležba, pomenljiv je tudi podatek, do so vsi tekmovalci oz. tekmovalke prišli v cilj prej kot v treh urah. Za premaganih cca 14 km ter 1.000m vzpona in prav toliko spusta, v takem času, bi lahko rekli, da je KBK postal cilj, za katerega se ne odloči ravno zadnji dan, čeprav...

Poljanska dolina, tam se je KBK tudi dogajal, pa ni znana samo po izjemni naravi, po razgibanih terenih za rekreacijo in oddih, pač pa tudi po domačih kulinaričnih dobrotah. Le-te, če seveda ni šlo po drugačni poti, so najboljši dobili v "trajno" (najbrž z zelo kratkim rokom trajanja) last. Kot medalje so namreč najboljši izbirali med kruhom, ocvirkovco in potico. Prav zanimivo je bilo videti, kaj posamezen izdelek iz krušne peči pomeni določenemu človeku. Nekaterim višek domačnosti pomeni hlebec mehkega domačega kruha, drugim največ sladek okus orehove potice ali energije polna ocvirkovca.

Naslednje leto morda dodamo še kakšne drugačne medalje, take, ki "pašejo" h kruhu.

Ne boste vedeli, če si naslednje leto za sredino maja ne izberete KBK-ja za svoj športno-rekreativni cilj.

Še enkrat hvala vsem sodelujočim, ki ste nam pomagali soustvariti tekaški praznik pod Blegošem!